Profili brun - Severni bor

Ta standard se uporablja za določitev kvalitete industrijsko predizdelanih družinskih hiš iz masivnega lesa, kot tudi vseh drugih objektov in njihovih delov, koncipiranih za trajno redno uporabo. Smernice se uporabljajo v enakem smislu tudi za objekte, ki niso namenjeni celoletni redni uporabi. Velja pa za naslednje pojme:

• Bruno je industrijsko proizveden ( tesanje, frezanje ), masiven, min. 70mm debel gradbeni material, ki se uporablja predvsem za postavitev nosilnih sten. Masivno bruno lahko ima spojne izreze in utore, ki vodijo razpoke v brunu.
• Tesano bruno tvori v preseku skoraj štirioglato obliko.
• Okroglo bruno tvori v preseku okroglo ali skoraj okroglo obliko. Bruno je lahko sestavljeno iz dveh ali več medsebojno zlepljenih delov. V tem primeru govorimo o lepljenem brunu.
• Da se prepreči stransko premikanje brun, se morajo tako tesana kot okrogla bruna medsebojno vertikalno povezati z lesenimi štirioglatimi zatiči, v razmaku največ 2000mm. Kratke stene morajo biti povezane vsaj z enim zatičem.
• Posedanje brun se imenuje proces, ki se odvija v določenih mejah potem, ko so stene iz masivnih brun postavljene. Posedanje je posledica krčenja brun zaradi procesa sušenja, velike teže in stiskanja fug.
• Zaradi posedanja se bruna na vseh zunanjih vogalih in v celotni višini sten povežejo z jekleno navojno palico, ki omogoča zategovanje brun.
• Zaradi medsebojnega tesnega spajanja se v bruna izrežejo spojni izrezi. V izreze se vstavlja izolacijski material - običajno steklena volna v trakovih.

Lastnosti in dovoljene napake v tesanih in okroglih brunih

• Razpoke - nastanejo zaradi naravnega procesa sušenja in so dovoljene na vidnih površinah brun. Globina razpok dosega največ polovico debeline bruna. Na koncih brun ( vogali ) so dovoljene kratke, skozi vso debelino bruna segajoče razpoke.
• Insekti - poškodbe lesa zaradi insektov na vidnih delih niso dovoljene
• Gniloba - ni dovoljeno
• Odtiski - so dovoljeni, dokler bistveno ne spremenijo oblike bruna
• Grče - so dovoljene
• Plesen - se po izvršeni površinski zaščiti lesa ne sme pojavljati v obliki motečih barvnih lis

Odpornost na ogenj

Lesene konstrukcije so uvrščene in izpolnjujejo zahteve razreda B1, klasa 2 finskih gradbenih predpisov (odsek E1 - strukturelna požarna varnost in E5 - odpornost na ogenj).

Les je gorljiv material. Površina lesa je počasi vnetljiva, dovoljuje pa širjenje ognja. Eno in dvonadstropne stavbe je mogoče, v okviru načina uporabe stavbe, števila etaž in števila stanovalcev, konstruirati kot ogenj-odporno stavbo. Prostore je mogoče, z ozirom na različne namene uporabe in s ciljem preprečitve predimenzioniranih prostorov, razdeliti v požarno-tehnično sektorje. Delitev v sektorje se izvrši v glavnem z vgradnjo vertikalnih konstrukcijskih elementov. Tako predstavlja, n.pr. dnevni prostor stavbe, samostojen požarni sektor. Pri požarno - tehnični razdelitvi pri vrstnih hišah je potrebno med posamezne enote postaviti požarni zid do višine strešnih špirovcev. V ogenj dušečih stavbah mora posamezni požarni sektor stavbe zadržati širjenje ognja 30 min. Pravilno montirana stavba iz masivnega lesa izpolnjuje to zahtevo.

Lesene konstrukcije v primeru požara pooglenijo in obdržijo velik del svojih fizikalnih lastnosti, ne razvijajo strupenih plinov in so slab toplotni prevodnik (vročina se ne prenaša po stenah).

Skladiščenje in razmere na gradbišču

V primeru le kratkotrajnega skladiščenja zadostuje že tovarniško zaščitno pakiranje materiala. Paketi se morajo obvezno postavljati na lesene podstavke. Pri tem je potrebno paziti, da je material dobro prezračen.

V primeru daljšega skladiščenja materiala je potrebno dobavljene pakete odpreti, tako, da vlaga, ki se nabira v notranjosti, ne bi škodila materialu. Bruna se morajo zložiti na visoke podstavke, tako, da so odmaknjena od tal ca. 500mm. Bruna se nalagajo v slojih; zaradi prezračevanja se vstavljajo distančne letve. Na enak način se zložijo tudi vsi ostali leseni elementi. Posamezni paketi se nato prekrijejo s PVC ponjavo tako, da se zagotovi med ponjavo in lesom vmesen prostor in zagotovi dovod zraka za prezračavanje celega paketa. Priporoča se skladiščenje na vetru izpostavljenem kraju in na čim bolj suhi podlagi. Okna in vrata je najbolje skladiščiti v zaprtem prostoru. Ladijski pod naj se skladišči v zaprtem in ogrevanem prostoru. Pred vgradnjo je priporočljivo predhodno skladiščenje v prostorih kjer se bo polagal, da se navzame vlage, ki vlada v teh prostorih.

Pogoji na gradbiščih so različni glede na kraj gradnje, vreme in letni čas. Fundamente je priporočljivo izdelati poleti ter leseno konstrukcojo montirati v zimskem času. Bruna ostanejo čistejša, ni nevarnosti plesnenja pa tudi skladiščenje pri nizkih temperaturah je enostavnejše. Bruna in tesnilni material ne smejo biti vlažni. Tesnilni material, ki evt. visi iz fug med bruni po montaži, je potrebno še isti dan porezati, da se ne bi navzel vlage.

Konstrukcijo ( bruna ) je potrebno med montažo čim bolj ščititi pred vlago. Tudi vlaga, ki izhaja iz betonov in drugih zidanih elementov v stavbi lahko lesu škoduje. Zato je potrebno skrbeti za primerno zračenje prostorov.

Obnašanje masivnih brun na vlago

Les je higroskopski material katerega vsebnost vlage je odvisna od relativne vlage zraka in temperature. Pozimi znaša relativna vlaga zraka 85%, medtem, ko je vsebnost pare nizka. Ob izmenjavi zraka prihaja zato v prostore le mala količina pare in relativna vlaga v ogrevanih prostorih je nizka. Količina vlage v lesu v ogrevanih prostorih znaša ca. 8%, medtem, ko v zunanjih, sicer pred padavinami zaščitenimi stenami, ca. 20%. Poleti je vsebnost vlage v notranjosti ca. 15% in na zunanji strani ca. 20%. Lesene stene še dodatno nekoliko izsuši vpliv sončnega obsevanja. Ti pogoji povzročajo krčenje in širjenje lesa, ki je živ material.

Krčenje lesa po dolžini je v primerjavi s krčenjem v druge smeri minimalno. Potem, ko se vlažen les ( vsebnost vlage ca.29% ) popolnoma izsuši, znaša krčenje po obsegu bruna ca. 8% in v radialni smeri ca. 4%.

Ker je krčenje po obsegu dvakrat večje kot pa v radialni smeri, prihaja v brunih do napetosti. Ko te napetosti prekoračijo vlečne sile, ki jih les še prenese, pride do pokanja lesa. Velikost razpok je odvisno od vlage in obsega brun. Pri zelo masivnih brunih so lahko razpoke, kot posledica naravnega sušenja lesa, zelo široke. Vendar pa te razpoke NE vplivajo niti na toplotno izolativnost niti na mehanske lastnosti brun.

Glede na nihanje relativne vlage v zraku se spreminja tudi velikost razpok v brunih. Pozimi, ko je v ogrevanih prostorih vsebnost vlage notranjih brun najmanjša, so razpoke največje. V primerjavi z zimskim časom so poleti razpoke manjše za tretjino. Vlaga, ki jo vsebujejo bruna novogradnje v svojem jedru, se počasi izsušuje šele po pričetku ogrevalne sezone. Vlažno jedro povzroča velike razpoke, katere pa se po izsušitvi jedra delno zmanjšajo.

Posebnosti hiš iz masivnega lesa

Posedanje

Pri planiranju konstrukcij iz masivnega lesa je potrebno upoštevati posedanje, katero je posledica naravnega sušenja lesa, stiskanja fug med bruni ter velike obremenitve. Glede na različne tipe brun lahko znaša posedanje 10 - 50mm po višinskem metru. Pri tem igra najpomembnejšo vlogo ravno sušenje lesa. Ravno zaradi posedanja so brunarice praviloma v masivni izvedbi le v pritličnem delu; mansardni del je običajno lahka lesena konstrukcija s finalno obdelavo, ki je lahko izvedena tudi z izgledom masivnih sten (log paneli).

V primeru povezovanja lesene konstrukcije z npr. opečnimi zidovi, notranjimi lahkimi stenami ali stopnicami in podporniki je pri tem potrebno upoštevati posedanje lesene konstrukcije. Pri nenosilnih konstrukcijah je potrebno zagotoviti prostor za posedanje; pri nosilnih delih, tudi lesenih stebrih, je potrebno uporabiti nastavljive nosilne elemente za prilagajanje posedanju. Posedajo se samo vodoravno ležeča bruna.

Upoštevati se mora tudi naslednje:

• V primeru temeljev v različnih nivojih je posedanje stene nad niže ležečimi temelji večje
• Pri dograjevanju že obstoječe brunarice je posedanje stare in nove konstrukcije različno
• Pri prezračevalnih in drugih jaških ter dimnikih, ki potekajo skozi medetažno konstrukcijo in streho je potrebno zagotoviti neovirano posedanje lesenih konstrukcij in ohranitev predpisanih odmikov z ozirom na požarno-varstvene zahteve

Lahke predelne stene se lahko pritrdijo na masivne nosilne stene n.pr. s pomočjo desk, v katere je potrebno vrezati ovalne luknje, da dobijo vijaki ob posedanju masivne stene dovolj prostora.

Opaži za izdelavo dodatnega izolacijskega sloja na notranji strani zunanjih sten hiše se pritrdijo na masivne stene na spodnjem koncu fiksno ter pri vrhu s pomočjo drsnega nosilnega okovja.

Odprtine oken in vrat se na obeh straneh podprejo s pomočjo lesene "profilne deske", ki omogoča drsenje stene. "Profilne-deske" se vstavijo v izrezan kanal na koncu brun ter istočasno tudi preprečujejo stransko pomikanje koncev brun.

Pri strmih strehah prihaja do višinske razlike na mestih stika špirovcev s stenami. Zaradi tega strešna konstrukcija potiska stene navzven. Da do tega ne prihaja se strešna konstrukcija pritrdi na stene obvezno s pomočjo drsnega okovja, ki omogoča dovolj hoda, da lahko špirovci drsijo mimo sten.

Tesnenje

Stene iz masivnega lesa se vežejo na tradicionalen način s križanjem vogalov in vertikalnim povezovanjem z lesenimi, štirioglatimi dibli v stabilno konstrukcijsko celoto. Dibli, ki morajo biti vstavljeni na razmakih po največ 2000mm, preprečujejo stransko pomikanje in sukanje brun, še posebej v dolgih stenah.

Stena iz masivnih brun je konstrukcija, ki "diha", saj les prepušča zrak. Vlaga, ki jo bruna vsebujejo prehaja pozimi v ogrevane notranje prostore ter tako regulira njihovo vlažnost. Izolacijski trakovi (običajno steklena ali kamena volna), ki so nameščeni v spojne izreze med bruni, preprečujejo prepih. Zrak, ki prehaja skozi spojne izreze med bruni, se enakomerno filtrira skozi vso masivno steno ter zagotavlja kvaliteten zrak v notranjosti. Razpoke v brunih ne segajo skozi celotno debelino brun in zato ne vplivajo na tesnenje stene.

Trajnost

Faktor, ki najbolj vpliva na trajnost brun je vlaga, ki jo les vsebuje. Za proces gnitja ali tvorjenja lesne plesni je potrebna min. 20% vsebnost vlage in temperatura zraka vsaj 50°C. Vlažnost lesa preseže to vrednost le v primeru dolgotrajnejše izpostavitve relativni vlagi preko 85%. Zaradi dežja in vlage, ki jo vsebujejo betonski temelji, so najbolj izpostavljena nizko ležeča bruna. Betonski podstavek mora biti dvignjen nad zemljo min. 300mm. Da se prepreči prehod vlage iz betonskega podstavka v leseno konstrukcijo, se obvezno izdela parna zapora podstavka objekta; običajno se temelji premažejo z bitumenskim premazom; med temelje in prvo vrsto brun se položi bitumenski trak. Izolacijski trak, ki se vstavlja v spojne izreze med bruni mora ob montaži biti suh, saj se sicer vlaga dolgotrajno zadrži ter lahko povzroči plesnenje. V fazi planiranja je možno tovrstne težave preprečiti že tako, da se planirajo dovolj široki napušči in kvalitetno izvede montaža strešnih žlebov. Čelo hiše (zatrep) je pametno obrniti v smer, ki ni izpostavljena vetru ali je zaščitena z drevjem,… Armature je potrebno montirati na steno iz opeke ali na lahke predstene iz drugih materialov. Med lahke stene in masivne zunanje stene se položijo sanitarne in druge instalacije.

Z dobrim prezračevanjem mansarde in slemenskega dela po montaži ter še posebej s kasnejšim trajnejšim prezračevanjem, novogradnjo izsušimo; to lahko zgradbi zagotavi zelo dolgo življensko dobo.

Gnitje in plesnenje je mogoče učinkovito preprečiti z ustreznimi premazi; danes se priporočajo predvsem lazure na vodni osnovi. Pri tem je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev zaščitnih sredstev.

Izolacija

Povprečna debelina zunanje stene iz masivnega lesa mora znašati ca. 210mm, da je izpolnjena zahtevana vrednost K - faktorja 0,60 W/m²K. Iz spodnje tabele so razvidne K - vrednosti za različne debeline brun ( RB = ravna bruna )

Določila glede toplotne izolacije vsebujejo tudi kompenzacijski princip. K-vrednost lesene stene je lahko tudi višja, ob ustreznem znižanju k-vrednosti ostalih delov stavbe, kot to prikazuje naslednji primer kompenzacijskega izračuna:

Standardi v zvezi z izolacijskimi lastnostmi sten se zmeraj bolj zaostrujejo, kar pomeni, da se mora tudi masivnost sten ustrezno povečevati. Ker pa to pomeni višje cene, vsi proizvajalci hiš iz čistega masivnega lesa nudijo tudi izvedbe iz manj masivnih zunanjih sten ter dodatno izolacijsko steno na notranji strani zunanjih sten, s polnilom iz mineralne volne, poliuretana ali podobno. Proizvajalci izolacijskih materialov garantirajo minimalne toplotne izgube in naravnost svojih izdelkov, kar zagotavlja, da hiša diha. Izvedba sten je lahko različna. Najpogosteje se notranja stran zaključi z "log paneli", ki dajejo videz masivne stene tudi v notranjosti. Poleg odlične toplotne izolacije je prednost tega načina manjše posedanje sten ter povsem odprte možnosti pri notranji izvedbi sten. Mansarde se praviloma izdelujejo v enaki, lahki konstrukcijski izvedbi, pri čemer problemi s posedanjem čisto odpadejo.

Kliknite tukaj za več informacij o odpornosti na ogenj hiš Finlog