Uvod
Uporaba masivnih brun pri gradnji lesenih konstrukcij je verjetno najstarejši način gradnje bivalnih objektov sploh. V vseh srednjeevropskih deželah se še dandanes najdejo stoletja stare stavbe grajene na ta način. Življensko dobo ter videz le teh pa lahko dandanes še znatno podaljšamo s konstruktivnimi zaščitnimi ukrepi, katerih glavni cilj je preprečiti trajno izpostavitev lesa vlagi.
Severni bor predstavlja verjetno najboljši gradbeni material, ki ga je narava podarila človeku. Je zelo odporen na raznovrstne klimatsko - vremenske vplive. Predvsem na finskem, kjer razpolagajo z ogromnimi viri lesa, so razvili sodobne lesene konstrukcije, ki se danes kombinirajo tudi z drugimi gradbenimi materiali. Finske standarde so v glavnem povzeli tudi proizvajalci iz drugih dežel in služijo kot osnova skupnim evropskim standardom za lesene konstrukcije. Ob ustreznem ravnanju z gozdovi je les neusahen vir gradbenega materiala. Zato in ker je proizvodnja lesenih polproizvodov energetsko najcenejša, se gradnja objektov iz masivnega lesa smatra za najbolj ekološko in ekonomično, leseni objekti pa so lahko tudi cenovno ugodni. Strogi finski predpisi jamčijo ohranitev tega naravnega bogastva, saj se letno zasadi mnogo več drevja kot pa se ga poseka.
V hišah iz masivnega lesa je zelo prijetna, zdrava bivalna klima, saj je masiven les živ material, ki diha, je regulator vlage ter je odličen toplotni in zvočni izolator. Zato so ti objekti še posebej priporočljivi za ljudi z astmo, alergijami,...
Les je enostaven za obdelavo ter ima presenetljivo dobre mehanske karakteristike. Arhitekturnim rešitvam so puščene praktično proste roke! Večina objektov se v tovarnah izdela po idejnih zamislih kupcev in njihovih arhitektov. Vsaka vrnitev v leseno hišo, še posebej po daljši odsotnosti, navdaja z velikim veseljem; s hišo se vzpostavi čustvena povezanost, ki je iz leta v leto večja !
Legenda
Pred davnimi leti, je globoko v laponskih gozdovih človek iskal najprimernejši les za svojo hišo. Ker se ni mogel odločiti kateri les bi izbral, je povprašal kar samo drevje, naj mu kaj pove o svojih lastnostih. Breza se je pritožila: " Jaz ne zrastem dovolj visoko, zime so premrzle". Topol je obžaloval: " Jaz ne zrastem dovolj močan, poletja so prekratka". Hribovski topol je stresel svoje veje: "Vso svojo moč porabim, da dobim svoje plodove še preden pride mraz". Smreka se je oglasila: " Jaz pa moram ustvariti veliko, veliko smole v svojem deblu; to ni dobro za hišo".
Po naključju je povprašal o njegovi naravi še bor. Kot prijetna glasba je pihljal veter, visoko v borovih vejah. Z mogočnim in mirnim glasom mu bor odgovori: "Potrpežljivo sem rasel, ne glede na to ali je bila klima vroča, zmerna ali mrzla. Vztrajno sem nosil svoje zelene iglice, ne glede na letni čas; z vso močjo sem se upiral vetrovom, da bi obdržal svoje deblo ravno; moje veje so se me zvesto in trdno držale, ne glede na to koliko snega jih je prekrilo; uporniško sem zadrževal svojo vitalnost, ne glede na starost; rad sem dajal senco pticam, kadarkoli so počivale na mojih vejah in prisluhnil človekovim pesmim in zgodbam, kadar je iskal zatočišče ob mojem deblu. Zato bi mi bilo, ustvariti s teboj in zate hišo ter deliti s teboj največje zaklade narave, v največje zadovoljstvo".
Ko je človek to slišal, je podrl borovo drevje ter si iz močnih, dolgih brun, z vso skrbjo in spretnostjo izdelal čudovito hišo. Iz lesa je izdelal tudi zelo lepe razne hišne dodatke. Njegova družina je lahko uživala v gracijozni toploti borovega lesa od tedaj pa za zmeraj, v svojem lastnem domu.
Sonja Servomaa